5 razlogov, zakaj je lahko merjenje vrednosti PČ/INR doma priročnejše od merjenja v ambulanti ali laboratoriju

   

icon-number-1

Merjenje PČ/INR kadarkoli in kjerkoli vam dopušča več svobode in časa.

Če jemljete zaviralce vitamina K, na primer varfarin, in si sami merite vrednosti PČ/INR, to lahko storite kadarkoli. Ni vam več treba na kontrolo v zdravstveno ustanovo, ta čas pa namenite drugim obveznostim.

 

icon-number-2

S tem ste v svoje zdravljenje bolj vključeni, kar vam daje zaupanje in gotovost, da je vaše zdravljenje z varfarinom bolje nadzorovano.

Če vas skrbi, ali so vaše vrednosti PČ/INR v terapevtskem območju ali ne, si jih lahko izmerite sami in takoj pridobite rezultat.  

 

icon-number-3

S samokontrolo lažje prilagajate svoje zdravljenje z varfarinom.

Znanstvene raziskave kažejo, da so bolniki, ki si sami merijo vrednosti PČ/INR, več časa v terapevtskem območju (v primerjavi z merjenjem v laboratoriju), kar lahko pomeni manj možnosti za možgansko kap, druge trombotične zaplete in krvavitve.1–3

 

icon-number-4

Prevzemite nadzor nad merjenjem PČ/INR in bodite bolj vključeni v svoje zdravljenje.

Bolniki, ki si redno merijo vrednosti PČ/INR, s podporo zdravnika bolje nadzorujejo svoje zdravljenje,1 kot če vrednosti preverjajo laboratorijsko ali v antikoagulacijski ambulanti.

 

icon-number-5

Večina bolnikov se lahko nauči izvajanja samokontrole.

Raziskave kažejo, da se približno tri četrtine bolnikov nauči, kako si pravilno izmeriti vrednosti PČ/INR.4,5

 

Viri
  1. Sharma, P., Scotland, G., Cruickshank, M., Tassie, E., Fraser, C., Burton, C. et al. (2015). The clinical effectiveness and cost-effectiveness of point-of-care tests (CoaguChek system, INRatio2 PT/INR monitor and ProTime Microcoagulation system) for the self-monitoring of the coagulation status of people receiving long-term vitamin K antagonist therapy, compared with standard UK practice: systematic review and economic evaluation. Health Technol Assess 19, 1–172.
  2. Bloomfield, H. E., Krause, A., Greer, N., Taylor, B. C., MacDonald, R., Rutks, I. et al. (2011). Meta-analysis: effect of patient self-testing and self-management of long-term anticoagulation on major clinical outcomes. Ann Intern Med 154, 472–482.
  3. Heneghan, C. J., Garcia-Alamino, J. M., Spencer, E. A., Ward, A. M., Perera, R., Bankhead, C. et al. (2016). Self-monitoring and self-management of oral anticoagulation. Cochrane Database Syst Rev 7, CD003839.
  4. Connock, M., Stevens, C., Fry-Smith, A., Jowett, S., Fitzmaurice, D., Moore, D. et al. (2007). Clinical effectiveness and cost-effectiveness of different models of managing long-term oral anticoagulation therapy: a systematic review and economic modelling. Health Technol Assess 11, iii–iv, ix–66.
  5. Dolor, R. J., Ruybalid, R. L., Uyeda, L., Edson, R. G., Phibbs, C., Vertrees, J. E. et al. (2010). An evaluation of patient self-testing competency of prothrombin time for managing anticoagulation: pre-randomization results of VA Cooperative Study #481–The Home INR Study (THINRS). J Thromb Thrombolysis 30, 263–275.