Zdravstveni podatki, ki vam bodo pomagali pri nadzoru bolezni

Antikoagulacijsko zdravljenje

Pri vedno več ljudeh so potrebna peroralna antikoagulacijska zdravila, npr. varfarin, zaradi raznih zdravstvenih stanj, kot so mehanske srčne zaklopke, atrijska fibrilacija ali druga stanja, v katerih je pospešeno nastajanje nevarnih krvnih strdkov.

Ker se vsak bolnik na ta zdravila odziva drugače, pa tudi zaradi součinkovanja, npr. s prehrano, stresom, drugimi zdravili ipd., je potrebno redno spremljanje stanja strjevanja krvi, tj. protrombinskega časa (PČ) oz. mednarodnega normaliziranega razmerja (INR). Zdravnik na podlagi meritev prilagodi odmerek antikoagulacijskega zdravila, tako da so bolnikove vrednosti v optimalnem območju. Imenujemo ga tudi terapevtsko ali ciljno območje.

Separator-large-no-arrow

 

Razlogi za jemanje peroralnih antikoagulacijskih zdravil

Za človeško telo je značilen zapleten mehanizem, t. i. koagulacija, ki v primeru krvavitve omogoča strjevanje krvi. V običajnih razmerah je to zaželeno, saj se telo tako samo zdravi. V nekaterih zdravstvenih stanjih pa strjevanje krvi povzroči neželene krvne strdke, ki ogrožajo življenje bolnika.

Razlogi za nastajanje krvnih strdkov, zaradi katerih je lahko potrebno antikoagulacijsko zdravljenje:

Atrijska fibrilacija

Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma , ki je pogosta pri starejših osebah (pojavi se pri skoraj 10 % starejših od 80 let). Pri zdravih je normalen srčni utrip od 60 do 100 utripov na minuto, za bolnike z atrijsko fibrilacijo pa so značilna obdobja zelo počasnega in obdobja zelo hitrega srčnega utripa (tudi do 175 utripov na minuto).

Srce osebe z atrijsko fibrilacijo ne utripa učinkovito, ampak trepeta ( fibrilira), in to hitro in neredno. To povzroča simptome, kot so razbijanje srca in težko sapo. Tok krvi znotraj srca se upočasni, kar predstavlja tveganje za nastanek strdkov na stenah srčnih votlin, še posebno v preddvoru.

Antikoagulantna zdravila podaljšajo čas, potreben za strjevanje krvi, in tako zmanjšajo tveganje za razvoj strdkov.

Mehanske srčne zaklopke

Sodobna srčna kirurgija je spremenila življenje mnogih ljudi z okvarjenimi srčnimi zaklopkami. Okvara je lahko prirojena ali pridobljena kasneje v življenju. Pri okvari srčnih zaklopk gre bodisi za zožitev zaklopke ali pa se zaklopka nepopolno zapira.

Okvarjene srčne zaklopke lahko nadomestimo z biološkimi, npr. s prašičjo zaklopko, pripravljeno za uporabo pri človeku, ali z mehanskimi zaklopkami, narejenimi iz umetnega materiala.

Mehanske srčne zaklopke so sicer obstojnejše, vendar pa je tveganje za nastajanje krvnih strdkov povečano. Za zmanjšanje tega tveganja vam zdravnik praviloma predpiše peroralno antikoagulacijsko zdravilo iz skupine zaviralcev vitamina K.

Globoka venska tromboza in pljučna embolija

Globoka venska tromboza se pojavi, kadar krvni strdki nastajajo v venah. Navadno se razvijajo v venah goleni, redkeje v stegnu ali v drugih globlje ležečih venah po telesu.

Značilni simptomi globoke venske tromboze:

  • občutljivost nog,
  • rdečina,
  • otekanje in občutek , napete kože,
  • bolečina;
  • včasih simptomi niso izraženi.

Dejavniki tveganja za globoko vensko trombozo so:

  • daljše mirovanje; npr. na dolgem potovanju, sedenje brez možnosti, da bi si pretegnili noge ali jih premaknili,
  • zdravstveno stanje, ki omejuje običajno gibanje ali dejavnost,
  • kirurški poseg, npr. ortopedski, ali bolezen, ki zahteva kemoterapijo,
  • genske ali prirojene napake,
  • poškodbe ven še iz predhodne globoke venske tromboze,
  • kontracepcijske tablete in nadomestno hormonsko zdravljenje,
  • nosečnost.

Pri nekaterih se globoka venska tromboza ugotovi šele ko pride do pljučne embolije. Strdek iz noge (redkeje roke) v pljuča zaide po krvnem obtoku. Pljučna embolija je zelo resno zdravstveno stanje.

Pljučna embolija pomeni zamašitev ene ali večih pljučnih arterij s krvnim strdkom, ki po navadi nastane v manjših krvnih žilah v nogi. Strdek iz globoke vene potuje do pljuč, skozi pljučne žile, do manjših žil, kjer se zagozdi. Ta strdek nato preprečuje dotok krvi v pripadajoči del pljuč, kar lahko povzroči pljučni infarkt.

Značilni simptomi:

  • ostra bolečina v prsih, ki se pojača ob globokem vdihu,
  • težka sapa,
  • nizek krvni tlak,
  • potenje,
  • tesnoba.

Vse našteto je lahko prisotno tudi pri katerem drugem bolezenskem stanju.

Pljučna embolija je lahko smrtno nevarna – če sumite nanjo, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Ljudje s pljučno embolijo ostanejo v bolnišnični oskrbi več dni, dokler njihovo zdravstveno stanje in antikoagulacijsko zdravljenje ni stabilizirano. Antikoagulacijsko terapijo imajo potem predpisano še 6 mesecev ali dlje.

Separator-large-no-arrow

 

O peroralnih antikoagulacijskih zdravilih iz skupine zaviralcev vitamina K

Zdravnik vam je predpisal peroralno antikoagualntno zdravilo, ki spada med zaviralce vitamina K. Ta zdravila se uporabljajo za preprečevanje nastanka krvnih strdkov.

Skupina zdravil, imenovana zaviralci vitamina K, se uporablja že več kot 60 let. Zdravniki zelo dobro poznajo njihove učinke in varnostni profil. Čeprav na trg prihajajo novejša zdravila, precej znanstvenih raziskav in kliničnih izkušenj kaže, da so zaviralci vitamina K zelo učinkoviti pri zmanjševanju tveganja za možgansko kap, in to z malo neželenih učinkov.

Pomembno je, da vaš čas strjevanja krvi ostaja v območju, ki vam ga je predpisal vaš zdravnik. Antikoagulacijska zdravila boste morda jemali le nekaj tednov, lahko pa več mesecev ali celo do konca življenja. Ne glede na trajanje, je v času zdravljenja treba redno preverjati vrednosti INR, zato je samokontrola resnično velika prednost.

Ne pozabite, da niste sami. Kar šest milijonov ljudi po vsem svetu se dolgoročno zdravi s peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili.